Se tudi vi sprašujete, kam so odšli dobri stari sosedski odnosi?
O vzrokih za sosedsko problematiko, o obdobju medčloveških odnosov in o potrebnih osebnostnih spremembah posameznika smo se že nekaj let nazaj na dolgo in široko pogovarjali z gospodom magistrom Borisom Radosavljevičem, sociologom in zgodovinarjem iz Maribora, ki je ovekovečil čudovito miselno vodilo za vse nas, ki živimo v večstanovanjskih blokih: »Ni nujno, da ljubiš svojega soseda, a vendarle poskrbi, da bodo odnosi vsaj znosni. Tako bo bolje za oba«. Se strinjamo?
Pri opravljanju svojega dela kot upravnik stavb, skozi minula leta zaznavamo, da so v času socialne krize v družbi prisotni manj kvalitetni sosedski odnosi, ki lastnike stanovanj, ki bivajo v večstanovanjskih soseskah vodijo k temu, da niso skupno motivirani za negovanje stavbe v kateri živijo. Ali, če se izrazimo še bolj neposredno, stanovalcem v večini sploh ni mar. Večina preprosto živi po svoje in jih skupnost ne zanima.
Radosavljevič dodaja, da kultura sodelovanja in dialoga je danes na takšnem nivoju, da se pogovarjamo tako, da govorimo in ne pa tudi poslušamo in slišimo. To se dogaja tako na lokalnem kot družbenem nivoju. V ljudeh je prisotna ogromna količina jeze in agresije. Ni občutka in miselnosti, da ljudje, ki upravljajo lokalno dogajanje dejansko skrbijo za skupno dobro in ne samo za svoje. To je pri ljudeh spodbudilo zapiranje vase. Se pa je potrebno zavedati; če ne bo sodelovanja, ne bo bolje. Vsaka zadeva v naših življenjih vključuje samoprispevek in delovanje posameznika, samo to bo neko dejstvo spremenilo. Čakati in upati, da bo nekdo spreminjal zate je iluzorno. Na lastno vedenje lahko vpliva samo človek sam. Prav zato je pri vseh spremembah in željah potrebna osebna angažiranost in lastno vodilo. »Mar mi je, ker gre tudi za mojo lastnino. Če želiš pred blokom cvetoč vrt, prvič zasadi svoj cvet.«
Se tudi vi sprašujete, kako ukrepati v primeru nevzdržnega obnašanja sosedov? Upravnik lahko pomaga!
Kadar nas seznanite, da vam »sosed skače po glavi«, da njegove zabave trajajo pozno v noč, da agresivno loputa z vrati, da vrta luknje v stene ob desetih zvečer. Kako lahko pomaga odgovoren upravnik?
Hišni red je pomemben!
V družbi za upravljanje Upra-Stan v takšnem primeru najprej preverimo definicijo hišnega reda dotične stavbe. Iz določil hišnega reda, kot izhaja iz 27. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), gre za določila obnašanja stanovalcev v stavbi, način koriščenja skupnih prostorov, upoštevanje časovnih določil pri izvedbi vzdrževalnih del znotraj posameznih stanovanj, zagotavljanje miru ponoči, in druga vodila, ki nakazujejo na to, da je za bivanje v skupni stavbi, preprosto potrebno upoštevati sosedsko sožitje. Torej, za začetek je zelo pomembno, da ima vsaka večstanovanjska stavba določen in vidno izobešen hišni red, ki ga določijo in sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniški deležev na skupnih delih (t.j. večina), upravnik pa poskrbi za njegov izpis in predajo do etažnih lastnikov ter uporabnikov oziroma za izobešanje na vidno mesto v skupnih prostorih stavbe. Pri nas takšen dokument pogosto tudi osebno predamo kar vsakemu posameznemu etažnemu lastniku, saj se v današnjem hitrem ter pogosto nevrotičnem življenjskem slogu vse premalo stanovalcev ozira po oglasnih deskah.
Kako pristopi odgovoren upravnik?
V situaciji, ko sprejmemo pritožbo stanovalca, da njegov sosed povzroča nevzdržni hrup v različnih časovnih obdobjih dneva ali celo ponoči, najprej preverimo določila hišnega reda, ki ga skupaj s pismom dostavimo etažnemu lastniku predmetnega stanovanja, v katerem se odvija moteči hrup. Pogosto ga v tem pismu povabimo na osebni pogovor v našo sejno sobo ter v nadaljevanju eventualno poskusimo organizirati srečanje obeh strani. Največkrat je na takšnem srečanju prisoten skrbnik stavbe, odvisno od primera tudi Uprastanovi pravniki ali predstavnica družbe. Večina primerov iz prakse kaže, da se s tem situacija pozitivno reši za obe strani. S takšnimi primeri se srečujemo redko, saj smo v družbi Upra-Stan že v osnovi usmerjeni k temu, da etažnim lastnikom pravočasno predlagamo ustrezno definicijo hišnega reda.
Kot določa Stvarnopravni zakonik v primeru, ko kršilec kljub opominu upravnika, ki vedno zagovarja interes večine lastnikov, nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih (t.j. večina etažnih lastnikov), sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega stanovanja. Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.
V osnovi upravnik nima pristojnosti za kakršnikoli represivni ukrep. Ga pa ima za to pristojni organ, policija, ki taka dejanja obravnava skladno z zakonom o prekrških.
Če so stanovalci za, Upra-Stan organizira Dneve sosedov
Kot upravnik si prizadevamo za dobre sosedske odnose tudi s tem, ko namenjamo našim uporabnikom predloge o organizaciji sosedskih druženj, čistilnih akcij in podobnih dogodkov.
Ponekod stanovalci vidijo v tem skupno dobro, spet drugje razmišljajo drugače. Mi bomo s takšnimi in podobnimi dogodki prav gotovo vztrajali. Ste za?
Še vedno je preveč večstanovanjskih stavb, ki nimajo določenega hišnega reda in, kjer se etažni lastniki izredno pasivno ukvarjajo s stavbo kot celoto. Zakaj? Prisotno je napačno razmišljanje, da so etažni lastniki stanovanj zgolj lastniki svojega stanovanja in kletnega prostora. To namreč ne drži, saj je vsak etažni lastnik istočasno solastnik skupnih delov (prostorov) in naprav. Spoštovani etažni lastniki, moralo bi nam biti mar. In, če se še na koncu vprašamo: »Kako pa o sosedskih odnosih in spoštovanju skupnosti danes učimo otroke?«
Čas, da spremenimo svoje besede, misli in ravnanje je ugoden prav vsako jutro in vsak večer. Zase. Za nas. Začnimo zdaj.
S spoštovanjem pišem za vas, ker mi je mar.
Tea Kozar,
predstavnica družbe