Vzdrževanje stanovanjski in poslovnih stavb je za lastnike in za upravnike ključnega pomena, kajti pri pravilni izvedbi obnovitvenih del, posodobitve ogrevalnih sistemov sistemov ter preventivnem vzdrževanju se lahko na dolgi rok veliko privarčuje.
Vključevanje v Evropsko skupnost je tudi na področju večstanovanjskih in poslovnih stavb prineslo veliko novosti, ki so povezane z odgovornostjo lastnikov do vzdrževanja in upravljanja s stanovanji. Pri vzdrževanju se moramo pogosto zavedati, da nadomestitev iztrošenega dela ali sanacija poškodbe ne pomeni zamenjave z enakimi zastarelimi tehnologijami, ampak moramo težiti k posodobitvam. Stanovanjski zakon, ki je pričel veljati 14. oktobra 2003, vsebuje pravila za vzdrževanje večstanovanjske stavbe ter zasklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za ohranjaje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote.
Za vzdrževanje se šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o gradnji objektov, zagotavljanje delovanja sistemov za zaščito pred požarom in drugi ukrepi za zaščito in reševanje. Za zagotavljanje vzdrževanja morajo lastniki sprejeti
načrt vzdrževanja za obdobje najmanj enega leta in največ pet let.
Program mora pripraviti upravnik. Seveda pa je smiselno ob pripravi programa vzdrževanja, posebej pri starejših stavbah, upoštevati tudi elemente obnove in posodabljanja stavbe in sistemov v njej. Za kakovostno pripravo takih programov moramo imeti celovit pregled stanja stavbe in sistemov v njej.
Pri tem ima veliko vlogo upravnik kot subjekt, ki je strokovno usposobljen in sposoben svetovati in pomagati lastnikom pri ohranjanju stanja stavbe in njenih izboljšavah. Pri svojem delu in pripravi predlogov ter programov morajo upravniki upoštevati predpise, ki narekujejo tudi upoštevanje usmeritev za izboljšanje bivalnega ugodja, zanesljivosti delovanja naprav in sistemov v stavbi ter povečanja energijske učinkovitosti.
Veliko je torej odvisno od upravnika in njegovega zavzemanja za najboljše ugodnosti, ne glede na to, ali gre za izbiro banke ali potek izvajanja sanacij, ki lahko prihranijo veliko nepotrebnih stroškov. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dobro informiranost, kar je pomembno pri sprejemanju takega programa in kontroli porabe sredstev iz rezervnega sklada.
Rentabilno upravljanje s sredstvi rezervnega sklada(RS)Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada, v duhu dobrega gospodarja, razpolaga upravnik. Upravnik mora sredstva rezervnega sklada naložiti samo v depozite pri bankah, ki ima v skladu s predpisi o bančništvu dovoljenje za sprejemanje depozitov v rezervni sklad, v nakupu obveznic države ali vrednostne papirje centralne banke.
Vzdrževanje v praksi (!)Objekt kljub rednemu vzdrževanju skozi čas izgublja vrednost. Če objekta ne vzdržujemo, je dolgoročno izguba vrednosti precej večja in v določenem kritičnem obdobju se zmanjša varnost in uporabnost objekta do te mere, da je objekt potrebno sanirati.
Sanacije:
Sanacije po navadi predstavljajo precej večji strošek kot sprotno vzdrževanje. Zato je smiselno, da s sanacijo poskušamo doseči več ciljev hkrati, oziroma, da objekt celovito saniramo postopoma. To je običajno tudi najcenejša možnost, vendar lahko lastnikom še vedno predstavlja prevelik finančni zalogaj, zato je med željami in potrebami večkrat potrebno iskati kompromise ter sanacijo izvajati postopoma.
Plan vzdrževanja:Odločili smo se, da za vsako zgradbo pripravimo
strokovni plan vzdrževanja za obdobje 1 do 5 let v sodelovanju z Gradbeno in Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor ter z Gradbenim inštitutom ZRMK, katerega naloga je ugotoviti statično in protipotresno varnost objekta, energetsko učinkovitost ter svetovanje pri prenovi objekta. Cilj takšnega plana vzdrževanja je, da lastnikom stanovanj in poslovnih prostorov jasno in nadzorno prikažemo potrebne prioritetne sanacije objekta in s tem tudi okvirne cene, ki bodo v pomoč pri sestavi finančne konstrukcije. Tako pripravljen program daje lastnikom stanovanj možnost, da se lahko kakovostno in celovito odločajo za investicije.