Razlog za uporabo zemeljskega plina ( ZP) namesto kurilnega olja (ELKO) je navadno cena, nadalje pa prav manjše onesnaževanje okolja in enostavnost uporabe. Nekateri se za prehod na plin odločijo tudi zato, ker morajo investirati v novo kurilno napravo, zaradi možnosti uporabe novega vira, zaradi boljšega izkoristka pa tudi zaradi primernejšega načina plačevanja. Na zadnjem mestu je varnost. Če za ogrevanje 100 m2 velikega objekta porabimo 20.000 kilovatnih ur električne energije, to predstavlja 2.000 litrov kurilnega olja oziroma 2.105 m3 zemeljskega plina. V maju 2010 je sicer razlika med ceno ELKO in ZP (v korist ZP) znašala 2,3 EURcent/kWh, ker znaša 460 evrov letnega prihranka.
Kotlovnice:Kotlovnice so prostori, kjer ima osrednje mesto kotel (peč), ki zagotavlja dovolj toplotne energije za ogrevanje objekta in (običajno še) zagotavljanje tople sanitarne vode. Kotlovnice se razlikujejo glede na snovi, ki se uporabljajo za kurjenje, in velikost prostora, ki ga zasedajo. Slednje je v neposredni zvezi s količino toplote, ki jo mora kotlovnica zagotoviti. Tiste za ogrevanje družinskih hiš npr. proizvedejo manj toplote, zato so manjše kot kotlovnice večstanovanjskih in poslovnih objektov, šol, bolnišnic itn. Sestavni deli kotlovnice so še: cisterna za gorivo (kadar se recimo uporablja kurilno olje), bojler za sanitarno vodo (v večini primerov) in sistem, ki omogoča, da se topla voda prenaša po ceveh, namenjenih ogrevanju in uporabi sanitarne vode. Poleg funkcionalnosti kotlovnic je treba poskrbeti tudi za to, da ustrezajo požarno-varstvenim standardom.
Kotlovnica na kurilno olje: V njih je eden ali več kotlov, ki omogočajo uporabo kurilnega olja. Do kotlov mora biti speljan dovod kurilnega olja. Običajno je olje shranjeno v cisterni, odkoder v skladu s potrebami prihaja do kotla, kjer se pretvarja v toplotno energijo. V takšnih kotlovnicah je treba poskrbeti za požarno varnost tako, da se cisterno z oljem loči od ostalega dela kurilnice. Če je cisterna v kurilnici, jo je treba obzidati. Še bolj priporočljivo je imeti cisterno v drugem prostoru, možno jo je imeti tudi izven objekta, ki mu olje zagotavlja ogrevanje. Kotle je treba ustrezno vzdrževati, da se ohranja njihov izkoristek. Obenem je treba poskrbeti, da so iz kotlovnice speljani ustrezni dimovodi.
Kotlovnica na plin:V takšnih kotlovnicah obratuje(jo) peč(i), ki izkorišča(jo) energijo zemeljskega plina. Ta je v kotlovnico speljan iz plinovodnega omrežja. Tovrstno ogrevanje je po izkoristku in moči podobno ogrevanju na kurilno olje. Kotle je treba ustrezno vzdrževati, da se ohranja njihov izkoristek. Obenem je treba poskrbeti, da so iz kotlovnice speljani ustrezni dimovodi. Za požarno varnost se skrbi tudi s pregledovanjem in vzdrževanjem plinskih vodov, s čimer se prepreči izhajanje plina v okolico.
Kotlovnica na trda goriva:V njih je eden ali več kotlov na trda goriva (les, premog, lignit). Kotli so klasični s slabšim izkoristkom goriva in večjim onesnaževalnim učinkom na okolje ali sodobni, ki izkoriščajo napredno tehnologijo kurjenja na lesno biomaso (polena, sekance, pelete). Slednji imajo odličen izkoristek, v njih praktično zgorijo vsi plini, ki obremenjujejo okolje. Kotle je treba po potrebi čistiti in vzdrževati ter poskrbeti, da so ločeni od skladišča trdega goriva, s čimer se
zagotovi požarna varnost. Poskrbeti je treba, da so iz kotlovnice speljani ustrezni dimovodi.
Prenova kotlovnice iz kurilnega olja na plin: Slika 1:
Demontaža stare kotlovnice
Slika 2: Demontažastarih vodov in ventilov do razdelilnika
Slika 3: Demontaža starega razdelilnika (ventilov, črpalk)
Slika 4: Demontaža starega kotla
Slika 5: Odstranjevanje starega kotla
Slika 6: Nove raztezne posode in nov gorilnik
Slika 7: Sodobna peč z boljšim izkoristkom
Slika 8: Nove ferkvenčne črpalake in mešalni ventili